Medvedje Brdo je letošnje poletje ponudilo občinstvu gledališko
predstavo, kakršne Logatec že dolgo ni imel. Domača igralska skupina je s
pomočjo vse okolice, bližnjih in daljnjih podjetnikov in prijateljev,
predvsem pa z voljo domačih amaterskih igralcev izvedlo priredbo
Tavčarjeve povesti
Cvetje v jeseni. Kljub temu, da smo
bili ‘razvajeni’ zaradi filma, v katerem sta blestela Milena Zupančič in
Polde Bibič ter uspešnega musicala z Nino Pušlar v glavni vlogi, se je
predstava igralcev z Medvedjega Brda predstavila v zreli in prisrčni
predstavitvi. Tudi gorenjščina je zvenela domače, prijetno, igralci pa,
ki so jih ‘opremili’ z mikrofoni, niso imeli težav s pretihim govorom
ali govorom vstran. Režiser, producent, prirejevalec in igralec
Bogdan Žerjal
je strpno in vešče gradil predstavo. Prizorišče je bilo takorekoč nad
vasjo, v kotanji, ki je na eni strani ponujala prizorišče za igro, na
drugi pa prostor za obiskovalce. Treba je povedati, da so kljub
večernemu mrazu konec avgusta z odejami in izolacijskim kartonom
poskrbeli, da je bilo prijetno pri predstavi na prostem. Vreme jim je
šlo na roko, vsaj do časa, ko pišem ta zapis. Če si boste ogledali foto
galerijo predstave, boste opazili več prizorišč, postavljenih drugega
poleg drugega. Z lučjo so ‘premikali’ prizore od vaške poti in
osrednjega trga, do domače sobe in celo pokopališča. Glasba, ki jo je v
živo igrala citrarka, je bila tista Urbana Kodra iz filma, ki jo že
znamo prepevati na pamet.
Maja Nagode kot Meta in
Jože Gladek
kot Janez (ki sta tudi v življenju par) sta bila prisrčna in pristna.
Tudi ostali igralci so bili ustrezno izbrani in vódeni, tako da je
predstava živela in se izpela v tragičnem koncu.
Slavospev ljubezni, ki ne pozna meja, se je že zdavnaj vselil v naša
srca, Medvejci so ga le utrdili in nam zapustili imenitno predstavo, ki
je še dolgo ne bomo pozabili.
