Vikanje in tikanje

Tako se zgodi, vem, sem nekajkrat v življenju to že doživel. Pa vendar vsakič razmišljam, ali je vikanje res vzpostavljanje distance ali kaj drugega.

Pred kratkim sej je oglasil znanec in 'protestiral' proti mojemu pisanju na tem blogu. Prav, vsak ima pač svoje mnenje, samo da je bil njegov protest v obliki žaljenja. In pri tem se je zatekel v vikanje.Ne vem, je laže nekoga žaliti ali zmerjati, če ga vikaš? Morda. Pa sem ga vikal nazaj in reakcije ni bilo nobene.

Ena od razlag takega ravnanja je torej, da se hoče znanec, prijatelj, odslej distancirati ne samo od mojega mnenja o nečem, ampak zaradi tega mnenja vzpostaviti tudi distanco, velik odklon, ki je na osebni ravni, od mene samega. Sam sem v svojem času, ko sem še pisal kot novinar, rad videl, da se nekdo ni strinjal, sva pač prekrižala meče. Nikoli pa nisem spoštoval žaljenja zato, ker mislim drugače kot on.

Nikoli nisem in tudi zdaj ne pišem, da bi nekoga žalil. Zato tudi ne sprejemam ocene 'če tako misliš, si butelj' in podobno. In če se je ta znanec zdaj spremenil in o meni nima več dobrega mnenja glede tega, kar sem napisal, sem pač prijatelja, znanca izgubil

A to ni izguba. Prijatelj je tisti, ki ceni moje mnenjue, četudi je povsem v nasprotju z njegovim.