14.11.10

Splet vse bolj zastonj, vsebine se vse bolj plačajo

Z izrazom 'začelo se je' sem že nekoliko zamudil, ampak moj zadnji pogled na spletno stran časopisne hiše Dnevnik me je postavil na realna tla, da se vse plača. Nisem sicer pregledal vseh časopisnih slovenskih ponudb na spletu, ampak za zdaj edino DELO še ponuja branje celotnega časopisa na spletu. Za arhivske izvode moraš biti na DELU naročnik tiskane izdaje in potem lahko celo za nekaj let nazaj pregleduješ članke. Dnevnik pa ne dovoli niti 'današnjih' novic prebrati v celoti, enako Primorske novice, mariborski Večer (arhiv samo za plačnike), Primorski dnevnik, Dolenjski list itd.


Kaže, da časopisnim hišam teče voda v grlo, saj si s tiskanimi izdajami ne pokrijejo stroškov, vse bolj pa prodira tudi branje časopisa na iPadu oz. na elektronski PLAČLJIV način, kar so uvedli tudi v svetu. Dostop do spleta je vse bolj poceni, njegove razsežnosti so vse manj dostopne - razen za denar. Nekateri 'vestičkarski' portali kot 24ur so že pred časom navadno vest, povezano z lastnim programom, uvrstile na plačini seznam. Spet je tu izjema RTV SLO, kjer si je zaenkrat moč ogledati ali poslušati radijske in TV oddaje iz arhiva brezplačno, seveda pa tudi sproti, vsak dan. Tega brezplačnega 'sproti vsak dan' torej ni več na Dnevniku, Večeru, Primorskih novicah itd. in na 24ur.


Marsikdo bo dejal, da je tako prav, posebno tisti, ki imajo dovolj denarja, da vse te 'usluge' plačajo. Tako zbledijo tako imenovani brezplačni ali komercialni mediji (Kanal A, PROPLUS z vsemi svojimi pod-programi, TV3 in še kdo), kjer nas z množico reklam posiljujejo vsak dan v vsaki oddaji, pred, vmes in na koncu oddaj in sporeda, trdijo, da naročnine ne pobirajo, zato so pa njihove spletne usluge postale plačljive.


Sprenevedanje, prodajanje sumljive kakovosti in zavajanje javnosti. Zaenkrat lahko še napišem tole svoje razmišljanje na spletu zastonj. Se bo tudi to spremenilo?

4.11.10

Diletantizem

"Saj je vseeno, kdo bo pa opazil, glavno, da je novica udarna", je običajna miselnost na Pro Plusu, oz. na POP TV, še točneje na Kanalu A.
Tokrat so me ujezili diletantski kometatorji tipa brata Obrez in Bavec, ki kraljujejo v slovenski izdaji Nogometne lige prvakov. Imajo imenitno sliko, odlične režiserje in brezhibno sliko (povezavo), saj to so plačali, ob tem pa se jim odpira tudi komentatorsko mesto na samem mestu dogajanja, kjer pa so zadovoljni s populističnimi obvestili tipa, kaj počne s svojimi ljubicami Ronaldo itd, da ne izgubljam besed. Ko pa je treba narediti kaj ustvarjalnega, pa je to prepuščeno gostom, slovenskim trenerjem, bivšim igralcem itd. Studijski komentator Dani Bavec se pač v stilu "tile so pa danes slabo igrali, a ne, Matjaž (Kek)?" ne izkaže kot kakšen poznavalec nogometne igre, to prepušča gostom. Pa tudi tu ima velikokrat izredno srečo: včeraj, v torek, je gostil nekdanjega nogometaša s Primorske, ki ga je ljubeče klical Šmitko ali nekaj takega, ki je tako "udaril mimo" v vseh napovedih, kot bi nikoli v življenju ne igral nogometa. Govoril je namreč, kako bo Inter igral klasičen italijanski bunker, v resnici pa so igrali odprto, načrt trenerja Beniteza je bil povsem nekaj drugega, kot je pričakoval veliki nogometni pozer Šmitko. Pa mu ni bilo niti nerodno, ko je klatil take in podobne neumnosti. Več je vedel od obeh trenerjev, tudi od samega Bavca, ki mu je lahko le pritrjeval in klatil sorodne neumnosti.

Danes, v sredo, ko je sicer slovenski trener reprezentance Matjaž Kek imel sebi lastno ocenjevanje nogometne igre, s katero se sicer človek lahko ne strinja povsem, a je vsaj utemeljena z lastnimi dokazi, pa sta se najbolj "izkazala" komentatorja Obrez iz Milana in pa "novinar", ki je pripravljal preglede tekem, ki so tekle istočasno kot Real:Milan, ki smo jo gledali v živo. Novinarska etika ne dovoljuje očitnega navijanja za enega od klubov, katerega tekmovanje kometnira, razen ko gre za domačo reprezentanco. To je že znana novinarska etika. Seveda pa jo Obrez ne pozna: navdušeno je zategnil "goooooooooooooooooool" v južnoameriški maniri, ko so Italijani dosegli zadetek, pri španskem zadetkih pa je ostal hladen. Vsak klub je dal 2 zadetka in veliki komentator se je drl ob italijanskih z velikim navdušenjem, kot že rečeno. Neznanje in površnost pa je zagrešil tudi komentator tekem, ki so se dogajale istočano kot Real:Milan in smo slišali povzetke. Da je zgrešil imena igralcev kar nekajkrat, niti ni vredno omenjati, najbolj ga je polomil, ko je govoril o moskovskem CSKA, v resnici pa je igral moskovski Spartak. Sem mislil, da se mu je zareklo enkrat, ne, večkrat je to ponovil, ker pač ne ve, da sta CSKA in Spartak dva različna kluba. Sicer pa - kaj bi se razburjali, a ne?, saj nam Kanal A ponuja zastonj prenose, plačujemo le tisto trapasto nacionalko, ki ima zanič program, pravi večina Slovenceljnov, in zato lahko taki diletanti prosperirajo na TV sceni.

Ja, take komentatorje imamo! Pa sem se jezil nekoč na Mirana Ališiča, ki je pri komentiranju Formule 1 povedal vse od spodnjih hlač Roberta Alonsa do ljubic Flavia Briatoreja, med tekmo pa ni videl, da je nekomu razneslo motor. Glavno da je vpil uuuuuuuuuuuuuuuuuuu in bil na kraju dogodka. Zdajšnje komentiranje F1 je brezkrvno, Ališič je bil vsaj "navdušen", čeprav očitno navijaški za ferrari. Ampak nogometni "strokovnjaki" Pro Plusa so pa "genijalci" svoje vrste. In se še nihče ne vsaja! Glavno da gledamo dober nogomet!

Na kaj vse pristanemo Slovenci, zato pa tudi delajo tako z nami, dragi sorojaki, ko je vse prav, kar nam nekdo prodaja: od politike do cerkve, od športa do pornografije. In temu pravimo novinarstvo!!! Prav nam bodi!

25.10.10

NASILJE NAD SLOVENŠČINO

NASILJE NAD SLOVENŠČINO

Akademik prof. dr. Jože Toporišič mi je nekoč dejal, da novi izrazi, ki prodirajo v slovenščino (kot mega, ful, kul itd.) niso nič nevarnega, saj je jezik strog sodnik, je pripomnil, in bo pospravil z navlako, ostalo pa bo le tisto, kar bo dobro ostalo in se bo 'prijelo'. Priznam, da sem bil presenečen nad takim mnenjem, potem pa sem mu dal prav, ker je zgodovina našega jezika potrdila, da smo sprejeli ne-slovenske izraze, ki jih danes čutimo povsem kot svoje, npr. župnik (namesto fajmošter), ki je povsem hrvaškega izvora, pa je danes nihče ne čuti kot tujko. Konec koncev mnenje človeka, ki je dodobra uredil slovensko slovnico, tudi šteje. - Mimogrede, njegova zanimiva 'poved', ki mu jo mnogi očitajo kot nekakšno spakedranko, je prof. Toporošič našel pri Marku Pohlinu in jo ustrezno uporabil v moderni slovenščini! Resda bi profesorju lahko častitljiva starost sodbo o jeziku nekoliko konzervativno zameglila, a mož se drži odlično!

Pač pa bi bil žalosten - danes sem jezen, da je kaj! - ker vse bolj prodira "poslovenjena" hrvaška beseda "nadimak" v naš jezik in dobiva obliko "nadimek" (slovenski končaj kot Koper - Kopar)!! Kot bi ne poznali lepe slovenske besede "vzdevek" ("poved" je zaradi novega pomena nadomestila besedo "stavek" z več pomeni, torej ni nadomestek, ampak nova-stara beseda). Slovenščina pozna z osnovo "nadim-" le "nadimati" = zastarelo za napenjati, dvigati, gl. SSKJ, Slovenski pravopis pa omenja še besedo "nadimenka" kot jezikoslovni izraz.

Nimamo Slovenci, draga Tjaša Železnik, voditeljica nedeljskega NLP, in z vami še mnogi "napovedovalci" naših radijskih in TV sporedov, nobenega "*nadimka". Da, zvezdico * potrebuje ta izraz, če ga navajamo, uporabljati kot nadomestek za nekaj, ker že imamo, pa je popolnoma" suženjsko", torej v hlapčevski maniri, kot radi "uvažamo" npr. hrvaško pop sceno in podobno, z njo pa tudi spačenko"*nadimek".
Se mi je duh nadimal, ko sem vas to nedeljo poslušal!