Bliža se novo leto

Bliža se novo leto

Ta sličica je bila posneta še poleti 2015 in danes je koča, bajta, hiša že prava razvalina. Nikogar ne moti, saj je samo ob poti na Sekirico, tja do nogometnega stadiona, ki ne bo nikoli zaživel (si mislim) in tik pod kmetijo, ki se širi s plastiko in neokusnim skednjem ali kozolcem, da je pogled na sicer nekoč prijetno smučišče za mlade smučarske upe vsekakor vznemirljivo. Čakam samo, da bodo tik pod skakalnice, ki so 90 ° bolj na desno, postavili ringelšpil in prodajali roza sladkorno peno, sedanji kmet izza vogala, nad to propadajočo kočo, pa bo morda pognal svojo živino tik ob kolovozu, da bodo ljubljanski otroci končno videli, iz česa se dela mesni del hamburgerja. Jasno, tisto pot, kolovoz, mora še kupiti, ampak to ni problem. Naš občina prodaja skoraj vse. Velika količina bal sena, ki krasi del plastificiranega dela 'njegove' Sekirice in leži tudi tik ob cesti ob rondoju pri črpalki MOL, je naprodaj in če imate doma kakšno farmo hrčkov ali drobnice, lahko to seno kupite. Lastnik bi seveda to seno lahko poklonil Rdečemu križu ali Karitas. Uf, ja, ampak takrat pa denarja ne bo, samo zapisali bodo, da je pomagal migrantom laže prečkati ožičeno slovensko-hrvaško mejo.
Ko bo padel sneg, se bodo  plastificirani deli Sekirice in te ruševine skrile pod belo opojnost in čakali bomo le še pomladi, da nam razkrije, kar smo si slabo zapomnili letošnjo zimo.
Oh, ti Alzheimer ti.