4.5.15

Vljudnost nič ne stane

Te dni se potikam po srednji Italiji, v okolici Riminija, Ravene in San Marina. Že lani, ko sem bil prav v teh dneh po 1. maju, cene se namreč po praznikih občutno  znižajo, me je ponovno presentil odnos sicer pregovorno ignorantskih Italijanov. Pa niso. Sredi Riminija sem našel muzej enega največjih svetovnih cineastov Federica Fellinija. Muzej je popolnoma zapuščen, tipka zvonca je zlomljena, edina čista stvar je napis Museo di FF.  Nisem vedel, kaj zdaj. Povprašam prvega mimoidočega, če morda ve, kaj se je zgodilo z muzejem.
 Pa mi odvrne v "slovenskem" duhu: Saj veste, Rimini, tu nihče ne ve, kaj kdo dela. Potem pa vzame iz žepa kemični svinčnik in me napoti v Mestni muzej, mi nariše vso pot na zemljevidu in mi mimogrede omeni, kaj vse naj si z ženo še ogledava, če sva že tu.

Ja, dan mi je neznanec spremenil v prijetnega. Ker je bil ponedeljek, je bil kajpak Mestni muzej zaprt, a vendar je bil to dan,  ki ga ne pozabiš kmalu.








30.4.15

30. april, svetovni dan jazza

Jazz sem ljubil od nekdaj. še ko smo se navduševali nad popevkami, ki so me zabavale in me površinsko 'zadovoljile', sem v jazzu našel nekaj več. Improvizacija, blue-note, sinkopiranje in poudarjanje nepoudarjenih dob v taktu so 'zunanja' oblika jazza, ki se je preselila tudi v druge zvrsti glasbe, predvsem v takoimenovano zabavno. Zabaven pa so tudi Mozart, Bach in Gallus, tako da je ta naziv precej napačen.

Ne pozabimo nekaj podatkov o slovenskem jazzu. Mnogi postavljajo Bojana Adamiča za začetnika jazza pri nas, ob tem pa pozabljajo na Miljutina Negodeta, ki je leta 1922 ustanovil prvi Original jazz Negode ansambel. Pred Adamičem so bili še ansambli kot Odeon, Broadway in Veseli berači, slednje je ustanovil leta 1939 Oto Jugovec.

Seveda pa je Adamič ustanovil Big band RTV Slovenija, danes tako imaenovan, ki je edern najstarejših stalno delujočih big bandov v Evropi.
Posamezni vokalisti in instrumentalisti so zazanamovali slovenski jazz, kot npr. Jože Privšek, današnji slovenski jazz ima kar nekaj posameznikov, ki obetajo to zvrst razvijati v prihodnje.

Med svetovnimi jazz izvajalci in skladatelji navajam tiste, ki jih sam postavljam na vrh: Duke Ellington, Oscar Peterson, Miles Davis, Billy Holliday, Count Basie, Singers unlimited, Les double six, Hi-lo, Kurt Elling, Sarah Vaughan, Ella Fitzgerald itd.

Spomnimo se te glasbe danes in še kak dan v letu.

29.4.15

Začenjam. Znova.

Takole.
Nadaljujem.
Verjamem, da se mnogi niti ne spomnite, da sem nekoč pisal, blogal (?), na spletu, doživel celo nekaj odgovorov, zdaj pa me je 'prijelo', da bi začel občasno, prosim, da ne bo kake zmede!, objavljati kako svojo misel, ne predolgo (kot je ta stavek) ali pa morda prav to: en dooooooolg stavek, v katerem bo moja misel, samo moja za vse vas, ki me boste hoteli brati.
Moje davno načelo (še iz časo, ko sem bil na TVS) ostaja: vse me briga in zanima, skoraj o vsem imam svoje mnenje.
Torej, dobrodošli vsi, ki boste kaj dodali mojemu pisanju. V resnici bolj 'pogrešam' TV (s)poročanje, kjer velja kratko, jedrnato, v bistvo zadeto. Bom skušal tudi tukaj tako početi, kot sem že dejal, a če me bo kam zaneslo, ne zamerite. Tak sem. Velikokrat me kam zanese,

14.11.10

Splet vse bolj zastonj, vsebine se vse bolj plačajo

Z izrazom 'začelo se je' sem že nekoliko zamudil, ampak moj zadnji pogled na spletno stran časopisne hiše Dnevnik me je postavil na realna tla, da se vse plača. Nisem sicer pregledal vseh časopisnih slovenskih ponudb na spletu, ampak za zdaj edino DELO še ponuja branje celotnega časopisa na spletu. Za arhivske izvode moraš biti na DELU naročnik tiskane izdaje in potem lahko celo za nekaj let nazaj pregleduješ članke. Dnevnik pa ne dovoli niti 'današnjih' novic prebrati v celoti, enako Primorske novice, mariborski Večer (arhiv samo za plačnike), Primorski dnevnik, Dolenjski list itd.


Kaže, da časopisnim hišam teče voda v grlo, saj si s tiskanimi izdajami ne pokrijejo stroškov, vse bolj pa prodira tudi branje časopisa na iPadu oz. na elektronski PLAČLJIV način, kar so uvedli tudi v svetu. Dostop do spleta je vse bolj poceni, njegove razsežnosti so vse manj dostopne - razen za denar. Nekateri 'vestičkarski' portali kot 24ur so že pred časom navadno vest, povezano z lastnim programom, uvrstile na plačini seznam. Spet je tu izjema RTV SLO, kjer si je zaenkrat moč ogledati ali poslušati radijske in TV oddaje iz arhiva brezplačno, seveda pa tudi sproti, vsak dan. Tega brezplačnega 'sproti vsak dan' torej ni več na Dnevniku, Večeru, Primorskih novicah itd. in na 24ur.


Marsikdo bo dejal, da je tako prav, posebno tisti, ki imajo dovolj denarja, da vse te 'usluge' plačajo. Tako zbledijo tako imenovani brezplačni ali komercialni mediji (Kanal A, PROPLUS z vsemi svojimi pod-programi, TV3 in še kdo), kjer nas z množico reklam posiljujejo vsak dan v vsaki oddaji, pred, vmes in na koncu oddaj in sporeda, trdijo, da naročnine ne pobirajo, zato so pa njihove spletne usluge postale plačljive.


Sprenevedanje, prodajanje sumljive kakovosti in zavajanje javnosti. Zaenkrat lahko še napišem tole svoje razmišljanje na spletu zastonj. Se bo tudi to spremenilo?

4.11.10

Diletantizem

"Saj je vseeno, kdo bo pa opazil, glavno, da je novica udarna", je običajna miselnost na Pro Plusu, oz. na POP TV, še točneje na Kanalu A.
Tokrat so me ujezili diletantski kometatorji tipa brata Obrez in Bavec, ki kraljujejo v slovenski izdaji Nogometne lige prvakov. Imajo imenitno sliko, odlične režiserje in brezhibno sliko (povezavo), saj to so plačali, ob tem pa se jim odpira tudi komentatorsko mesto na samem mestu dogajanja, kjer pa so zadovoljni s populističnimi obvestili tipa, kaj počne s svojimi ljubicami Ronaldo itd, da ne izgubljam besed. Ko pa je treba narediti kaj ustvarjalnega, pa je to prepuščeno gostom, slovenskim trenerjem, bivšim igralcem itd. Studijski komentator Dani Bavec se pač v stilu "tile so pa danes slabo igrali, a ne, Matjaž (Kek)?" ne izkaže kot kakšen poznavalec nogometne igre, to prepušča gostom. Pa tudi tu ima velikokrat izredno srečo: včeraj, v torek, je gostil nekdanjega nogometaša s Primorske, ki ga je ljubeče klical Šmitko ali nekaj takega, ki je tako "udaril mimo" v vseh napovedih, kot bi nikoli v življenju ne igral nogometa. Govoril je namreč, kako bo Inter igral klasičen italijanski bunker, v resnici pa so igrali odprto, načrt trenerja Beniteza je bil povsem nekaj drugega, kot je pričakoval veliki nogometni pozer Šmitko. Pa mu ni bilo niti nerodno, ko je klatil take in podobne neumnosti. Več je vedel od obeh trenerjev, tudi od samega Bavca, ki mu je lahko le pritrjeval in klatil sorodne neumnosti.

Danes, v sredo, ko je sicer slovenski trener reprezentance Matjaž Kek imel sebi lastno ocenjevanje nogometne igre, s katero se sicer človek lahko ne strinja povsem, a je vsaj utemeljena z lastnimi dokazi, pa sta se najbolj "izkazala" komentatorja Obrez iz Milana in pa "novinar", ki je pripravljal preglede tekem, ki so tekle istočasno kot Real:Milan, ki smo jo gledali v živo. Novinarska etika ne dovoljuje očitnega navijanja za enega od klubov, katerega tekmovanje kometnira, razen ko gre za domačo reprezentanco. To je že znana novinarska etika. Seveda pa jo Obrez ne pozna: navdušeno je zategnil "goooooooooooooooooool" v južnoameriški maniri, ko so Italijani dosegli zadetek, pri španskem zadetkih pa je ostal hladen. Vsak klub je dal 2 zadetka in veliki komentator se je drl ob italijanskih z velikim navdušenjem, kot že rečeno. Neznanje in površnost pa je zagrešil tudi komentator tekem, ki so se dogajale istočano kot Real:Milan in smo slišali povzetke. Da je zgrešil imena igralcev kar nekajkrat, niti ni vredno omenjati, najbolj ga je polomil, ko je govoril o moskovskem CSKA, v resnici pa je igral moskovski Spartak. Sem mislil, da se mu je zareklo enkrat, ne, večkrat je to ponovil, ker pač ne ve, da sta CSKA in Spartak dva različna kluba. Sicer pa - kaj bi se razburjali, a ne?, saj nam Kanal A ponuja zastonj prenose, plačujemo le tisto trapasto nacionalko, ki ima zanič program, pravi večina Slovenceljnov, in zato lahko taki diletanti prosperirajo na TV sceni.

Ja, take komentatorje imamo! Pa sem se jezil nekoč na Mirana Ališiča, ki je pri komentiranju Formule 1 povedal vse od spodnjih hlač Roberta Alonsa do ljubic Flavia Briatoreja, med tekmo pa ni videl, da je nekomu razneslo motor. Glavno da je vpil uuuuuuuuuuuuuuuuuuu in bil na kraju dogodka. Zdajšnje komentiranje F1 je brezkrvno, Ališič je bil vsaj "navdušen", čeprav očitno navijaški za ferrari. Ampak nogometni "strokovnjaki" Pro Plusa so pa "genijalci" svoje vrste. In se še nihče ne vsaja! Glavno da gledamo dober nogomet!

Na kaj vse pristanemo Slovenci, zato pa tudi delajo tako z nami, dragi sorojaki, ko je vse prav, kar nam nekdo prodaja: od politike do cerkve, od športa do pornografije. In temu pravimo novinarstvo!!! Prav nam bodi!