Razmere so kaotične, zdravniki zahtevajo 'svoje'.
A kot nalašč sem doživel osebno izkušnjo pred stavko. Da ne bi 'vplival' na menje mojih bralcev tukaj, pišem o dogodku danes, po stavki.
Moja 93 let (!) stara teta živi v logaškem Domu starejših, počuti se dobro, ni dementna, možgani funkcionirajo 100%. Telo peša, kar je razumljivo. Pod levim ušesom ji je nastala cista, ki bi jo bilo treba odstraniti, je po nekaj tednih tetinega nerganja odločila tamkajšnja zdravnica.
1. ravnanje: 93 let (!) stari teti ne pripada rešilni avto, oz. prevoz do dermatološke klinike, ker jo lahko peljem jaz. Saj bi nekdo pomislil, seveda, saj zaradi ciste pod ušesom ni treba prevoza. Premislite: parkirava v LjuBljani v najdražji parkirni hiši na robu Zaloške in morava oditi peš (sic!) so derematologije. To pot teta komajda premorE, saj je stavba daleč, jaz z avtom ne smem tja. Zdravnica na dermatologiji pregleda, pravi poslala vaju bom na otorinolaringologijo, kjer bo teta prišla na vrsto prej kot pri navadni kirurgiji. Odlično. Spet pot pod noge, teta je že precej utrujena, tam nam administratorka določi datuim pregleda za operativni poseg že čez 14 dni. Neverjetno. Odlično, sem dejal. A morava spet peš nazaj do garažne hiše z vabilom za pregled čez 14 dni.
2. ravnanje. Prideva v sredo, 27. maja, dan pred stavko, na OTL. Točno ob uri (15.15), kot piše na vabilu, ki ga je določila administratorka. Seveda spet garažna hiša, utrujajoča hoja za staro ženico do OTL. Čakalnica polna ljudi. Čakava 3 ure. Vprašam, zakaj so naju naročili ob 15.15, če pa tukaj sediva in prihajajo drugi, ki gredo k zdravnici pred nama. "Je bil en nujni primer", pove zdravnica, "pomotoma pa sem postavila moje tete vabilo pod ostala, zato ste čakali," se je opravičevala. Oprostite, sem dejal, za to ni opravičila. To je neodgovorno, da pustite čakati 93 let staro ženico. Pregled opravljen, operirali bodo. Kdaj? Tega vam ne morem reči, pravi zdravnica, ker datum določa administratorka (!), ta pa dela samo dopoldne.
Najbrž razumete, da sem se komaj zadržal, a sem vendar rekel: zaradi take neumnosti, ko je od pisarniškega 'škrabala' odvisen datum operacije, NE PODPIRAM VAŠE STAVKE. To ni človeško ravnanje.
3. ravnanje. In zdaj čakava, teta čaka, da bo blagovolila neka administratorka poslati po pošti datum operacije. Teto cista zelo boli, ne more spati, a kaj bi o tem. Saj tudi zdravnikov to ne zanima. Ko bo datum operacije znan, spet ista utrujajoća pot in potem po operaciji spet peš do mojega avta. Najbrž - predvidevam - ji tudi takrat ne bo pripradal prevoz z rešilcem.
Ja, tudi tako zdravstvo imamo.
BI BILO DRUGAČE, ČE BI BILA TETA ENA BIVŠA FUNKCIONARKA S FALSIFICIRANO DIMPLOMO?
A kot nalašč sem doživel osebno izkušnjo pred stavko. Da ne bi 'vplival' na menje mojih bralcev tukaj, pišem o dogodku danes, po stavki.
Moja 93 let (!) stara teta živi v logaškem Domu starejših, počuti se dobro, ni dementna, možgani funkcionirajo 100%. Telo peša, kar je razumljivo. Pod levim ušesom ji je nastala cista, ki bi jo bilo treba odstraniti, je po nekaj tednih tetinega nerganja odločila tamkajšnja zdravnica.
1. ravnanje: 93 let (!) stari teti ne pripada rešilni avto, oz. prevoz do dermatološke klinike, ker jo lahko peljem jaz. Saj bi nekdo pomislil, seveda, saj zaradi ciste pod ušesom ni treba prevoza. Premislite: parkirava v LjuBljani v najdražji parkirni hiši na robu Zaloške in morava oditi peš (sic!) so derematologije. To pot teta komajda premorE, saj je stavba daleč, jaz z avtom ne smem tja. Zdravnica na dermatologiji pregleda, pravi poslala vaju bom na otorinolaringologijo, kjer bo teta prišla na vrsto prej kot pri navadni kirurgiji. Odlično. Spet pot pod noge, teta je že precej utrujena, tam nam administratorka določi datuim pregleda za operativni poseg že čez 14 dni. Neverjetno. Odlično, sem dejal. A morava spet peš nazaj do garažne hiše z vabilom za pregled čez 14 dni.
2. ravnanje. Prideva v sredo, 27. maja, dan pred stavko, na OTL. Točno ob uri (15.15), kot piše na vabilu, ki ga je določila administratorka. Seveda spet garažna hiša, utrujajoča hoja za staro ženico do OTL. Čakalnica polna ljudi. Čakava 3 ure. Vprašam, zakaj so naju naročili ob 15.15, če pa tukaj sediva in prihajajo drugi, ki gredo k zdravnici pred nama. "Je bil en nujni primer", pove zdravnica, "pomotoma pa sem postavila moje tete vabilo pod ostala, zato ste čakali," se je opravičevala. Oprostite, sem dejal, za to ni opravičila. To je neodgovorno, da pustite čakati 93 let staro ženico. Pregled opravljen, operirali bodo. Kdaj? Tega vam ne morem reči, pravi zdravnica, ker datum določa administratorka (!), ta pa dela samo dopoldne.
Najbrž razumete, da sem se komaj zadržal, a sem vendar rekel: zaradi take neumnosti, ko je od pisarniškega 'škrabala' odvisen datum operacije, NE PODPIRAM VAŠE STAVKE. To ni človeško ravnanje.
3. ravnanje. In zdaj čakava, teta čaka, da bo blagovolila neka administratorka poslati po pošti datum operacije. Teto cista zelo boli, ne more spati, a kaj bi o tem. Saj tudi zdravnikov to ne zanima. Ko bo datum operacije znan, spet ista utrujajoća pot in potem po operaciji spet peš do mojega avta. Najbrž - predvidevam - ji tudi takrat ne bo pripradal prevoz z rešilcem.
Ja, tudi tako zdravstvo imamo.
BI BILO DRUGAČE, ČE BI BILA TETA ENA BIVŠA FUNKCIONARKA S FALSIFICIRANO DIMPLOMO?
Ni komentarjev:
Objavite komentar