Morda se kdo ne bo strinjal z naslovom tega zapisa, saj je vse, kar počne Karel Erjavec en velik vic, ki pa nas ne nasmeje, saj prikazuje Slovenijo kot zelenjavno državo. Drugi se spet ne bodo strinjali morda, ker so šale, ki ji spušča predvsem na Twitterju Janez Janša, velika parodija na samega sebe in posledično tudi na Slovenijo. Tretji pa se morda ne bodo strinjali, saj Mladina in še kak danski humoristični časopis občasno objavi v Diareji ali čem podobnem dokaj umetelne metafore in asociacije na politično sceno trenutka, vendar v teh parodijah ni zajeta le politika.
Moja trditev se nanaša bolj na to, kar smo včasih počeli, ko smo se kolegi srečali o kavi, ob malici v podjetju ali na vrtu in si povedali kako šalo na račun politikov. Kar spomnite se "štosov" na Miloševoća, Kučana, Jelcina, še prej pa n. pr. na Špiljka, Ribičiča, Bijedića, Brandta, Thacherjevo, Kennedyja, Hruščova, še prej celo na Hitlerja, Mussolinija, Franca itd. Tovrstnih šal danes ni več ali pa so zelo redke, mnoge enostavno prenesene iz časov zgoraj omenjenih gospodov in tovarišev. Kako to? Moje skromno mnenje je, da to, kar počno sedanji politiki doma in po svetu, že zdavnaj ni več podlaga za smešenje, ker je prekleto res, kar počno in nam, navadnim državljanom, jemljejo svobodo in pravičnost na način, ki je prikrit, zakamufliran v Nobelove nagrade (Obama), Prešernove nagrade (Možina) in podobno. In temu se ne gre smejati.
Pisatelj in dramatik Avgust Strindberg je davno tega nekoč dejal: bojte se časov, ko si ljudje ne pripovedujejo več političnih vicev.
Moja trditev se nanaša bolj na to, kar smo včasih počeli, ko smo se kolegi srečali o kavi, ob malici v podjetju ali na vrtu in si povedali kako šalo na račun politikov. Kar spomnite se "štosov" na Miloševoća, Kučana, Jelcina, še prej pa n. pr. na Špiljka, Ribičiča, Bijedića, Brandta, Thacherjevo, Kennedyja, Hruščova, še prej celo na Hitlerja, Mussolinija, Franca itd. Tovrstnih šal danes ni več ali pa so zelo redke, mnoge enostavno prenesene iz časov zgoraj omenjenih gospodov in tovarišev. Kako to? Moje skromno mnenje je, da to, kar počno sedanji politiki doma in po svetu, že zdavnaj ni več podlaga za smešenje, ker je prekleto res, kar počno in nam, navadnim državljanom, jemljejo svobodo in pravičnost na način, ki je prikrit, zakamufliran v Nobelove nagrade (Obama), Prešernove nagrade (Možina) in podobno. In temu se ne gre smejati.
Pisatelj in dramatik Avgust Strindberg je davno tega nekoč dejal: bojte se časov, ko si ljudje ne pripovedujejo več političnih vicev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar