Z ženo sva se odločila, da greva preizkusit najboljšega pohanega piščanca na svetu in bližnji okolici. In sva šla. To je reklama in če je kaj dobro, je tudi pohvala dobra. Če je kaj slabo, pa prav tako. Torej sva šla v gostilno Pri Koširju v Tacnu. Imeniten piščanec, krasno pečen, okusno, še pridem. A ne le zaradi dobre hrane, ampak zaradi tega:
Piščanca dobite v tej gostilni na tri načine:
celega,
polovičko in
porcijo.
Seveda sva se odločila za porcijo, saj dva človeka najine rasti, ne zmažeta niti pol piščanca, kaj šele celega. "Kaj pa vsebuje porcija?", sem vprašal. "Bedro, zgornji del bedra in perutničko z delom prsnega kosa", je bil odgovor. "Hm", sem dejal, "midva z ženo bi oba eno porcijo, ampak ker sam nisem velik prijatelj rdečega mesa pri piščancu, vprašam, če je mogoče dobiti namesto zgornjega dela bedra ("kara batak", so rekli v bivši Jugi), še drugi kos prsnega dela." "Bom vprašala", je dejala simpatična kelnarca in kmalu prišla z novico, da mi bo ustreženo.Žena ni imela težav, saj ji je bedro (ali stegno, kot pravijo pri Koširju) bolj všeč.
In sva se najedla, spila pivo, zelerni čaj in še 2 kavi povrhu, vse skupaj pa je bilo 19€, kar tudi ni pretirano, če upoštevate, da sva imela tudi krompirjevo solato.
Večkrat sem se že srečal z gostilno, kjer tovrstne menjave kosov mesa niso bile ne zaželene ne možne. Pri Koširju v Tacnu te vrste neprijaznosti ne poznajo. Zato se jim zahvaljujem, ker so nama ne le postregli po najinih želhjah, zunaj uradnega jedilnika, ampak to storili z lepo mero prijaznosti.
Res, prijaznost nič ne stane. Se zaslužit' se da z njo, menijo pri Koširju.
Piščanca dobite v tej gostilni na tri načine:
celega,
polovičko in
porcijo.
Seveda sva se odločila za porcijo, saj dva človeka najine rasti, ne zmažeta niti pol piščanca, kaj šele celega. "Kaj pa vsebuje porcija?", sem vprašal. "Bedro, zgornji del bedra in perutničko z delom prsnega kosa", je bil odgovor. "Hm", sem dejal, "midva z ženo bi oba eno porcijo, ampak ker sam nisem velik prijatelj rdečega mesa pri piščancu, vprašam, če je mogoče dobiti namesto zgornjega dela bedra ("kara batak", so rekli v bivši Jugi), še drugi kos prsnega dela." "Bom vprašala", je dejala simpatična kelnarca in kmalu prišla z novico, da mi bo ustreženo.Žena ni imela težav, saj ji je bedro (ali stegno, kot pravijo pri Koširju) bolj všeč.
In sva se najedla, spila pivo, zelerni čaj in še 2 kavi povrhu, vse skupaj pa je bilo 19€, kar tudi ni pretirano, če upoštevate, da sva imela tudi krompirjevo solato.
Večkrat sem se že srečal z gostilno, kjer tovrstne menjave kosov mesa niso bile ne zaželene ne možne. Pri Koširju v Tacnu te vrste neprijaznosti ne poznajo. Zato se jim zahvaljujem, ker so nama ne le postregli po najinih želhjah, zunaj uradnega jedilnika, ampak to storili z lepo mero prijaznosti.
Res, prijaznost nič ne stane. Se zaslužit' se da z njo, menijo pri Koširju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar