Iščemo nov lokal

Šubi, ki nam je leta in leta dajal ‘zavetje’ v svojem sicer zelo preprostem, a mirnem lokalu, kjer so začeli prodajati sveče, nato pa se je Šubbar spremenil v prijetno zbirališče za tiste, ki nismo radi trpeli glasne glasbe iz SAZAS-ovih zvočnikov, raje smo pogledali za brhkimi dekleti, ki so stregla, si zapomnila vsa naša naročila in bila prijetni sogovornik tudi takrat, ko se je kdo od nas v lokalu pojavil sam. Od ‘vina s kotka’, ‘brezkofeinske s smetano’, ‘tako kot jo ima on’, ‘katerikoli čaj’ itd. itd. Vedno se bomo spomnili Tjaše, Mojce, Tine, Rosvite, Janje in še mnogih drugih, da ne naštevam vseh deklet, ki so se izmenjale in nam krasile marsikateri dopoldan. Mnogi so bili vajeni priti v Šubbar tudi popoldne, sam sem nekajkrat prišel na Tuborg odprto pivo, ki je res dobro. Poleg tega je, npr. Barči, vsako soboto tu kupovala sveče za grobove, kjer jih je prižgala po svoji navadi. Zdaj je Šubi prodal lokal sosednjemu lastniku slaščičarne, ki bo seveda ta lokal, ki je bil ‘družabna’ konkurenca vsem prejšnjim lastnikom, zaprl in ga gotovo spremenil v skladišče plastičnih zabojev za pivo ali vino ali coca colo.
In Franci, Matija, Anton, Ljubo, Ivo in jaz smo se odločili najti novi lokal za naša dopoldanska srečanja.
Naš prvi poskus je bil v četrtek, 10. decembra 2015, v BEEM-u. Takole smo sedeli.
Povzemam nekaj skupnih pripomb na BeeM: prijazna dekleta, ni kaj, udobni stoli, premajhne mize, ker pač radi sedimo skupaj, akustika je premočna, preveč odmeva, ker nas je šest govorilo, smo gotovo motili tudi sosede. Poleg tega pa nobenega obešanika, da bi odložili plašče. Cene malo dražje, a 10 centov res ni stvar, zaradi katere ne bi bili tu.
Gremo naprej. Berite. V ponedeljek bomo preizkusili nov lokal.