Liliom - kdo si ti?

Tina Vrbnjak in Aljaž Jovanović

Ferenca Molnarja ne poznam kot dramatika (do danes), poznal sem le njegove dečke iz Pavlove ulice in morda še po čem, kar mi zdaj ne pride na misel. Liliom je bila zame popolna novost, ne morem pa reči, da tudi presenečenje, saj - kot rečeno - pisatelja ne poznam kot dramatika.

Selma Spahić

Sarajevska režiserka Selma Spahić je posodobila Molnarjevo delo, oz. posodobila je okolje, v katerem se odvija ljubezenska zgodba med Liliomom in Juli, posodobljeno tako, da se zgodba ne odvija v lunaparku, ampak v modernem, današnjem disku, ki pa je seveda še vedno nekakšno predmestje, kot v originalnem lunaparku. Gre torej za marginalni del nekega mesta, kjer se prav tako odvija ljubezenska zgodba, kot na primer pri Velikem Gatsbyju, v razkošnem, a drugače dekadentnem okolju.
Kaj danes pomeni ta ljubezen za današnjega človeka? Očitno lunapark ne bi bil dovolj 'marginalen', zato je bil spremenjen v disko in klicar je spremenjen v DJ-a itd itd. Tako smo lahko Molnarjevo 'delo' laže sprejeli, saj odraža nam znano okolje (čeprav ga vsi seveda ne obiskujemo) in tako smo laže 'presenečeni' nad globoko ljubezensko zgodbo, ki se odvija  v njem. Ob tej zgodbi pa se vzporedno odvijajo še drugi odnosi, ki se v osnovno zgodbo vpletajo, in kažejo, kako se tudi v tej marginalni družbeni sferi odnosi razvijajo po 'družbenem receptu', v katerem pa je ljubezenska zgodba Liliom in Juli vendarle tragično drugačna. Ni sicer prepovedana ali družbeno kočljiva (sporna), ampak ima svojo težo, v kateri se odvijajo shakespearjanske globine. Molnar nam pač hoče povedati, da se tudi v obrobnem svetu odvijajo globoke travme in pristne ljubezenske zgodbe. Prav ljubezenska scena v ljubljanski postavitvi je nekaj najlepšega, kar sem videl do zdaj na odrskih deskah. Vredna je cele predstave. In prav nič bi me ne motilo, če bi se tako ljubezenski prizor kot vsa zgodba odvijala v Molnarjevem lunaparku. Še bolj bi se mi zdelo odmaknjeno in morda bi globina čustev, ki je temu okolju 'po pravilu' ne pripisujemo, prišla še bolj do izraza.
Molnarjevo delo nam torej odstira svet, ki ga mi, običaji smrtniki, mi ki  hodimo v teater, niti ne opazimo in ga nimamo za mar. Tudi tam se odvijajo globoke in poetične zgodbe. Ljubezen je doma povsod, tudi tam, kjer se odklanja begunskim otrokom sobivanje z vrstniki v 'krščanski' Sloveniji.
Zato je še upanje.